Začelo se je dogajati v začetku tega leta.
Padla sem v neznosen jok in
- obžalovala vse,
- se krivila za vse,
- se kopala v sramu – za vse!
Nisem več vedela, kaj je prav in kaj narobe, saj so bili moji občutki razpršeni na 1000 koncev.
Dvomi so prilezli skozi pore, žalost je začela pronicati skozi kosti.
V prsnem košu me je tiščalo in komaj sem zbrala misli za karkoli.
Čez nekaj ur se ulije kri in za vse obtožim menstruacijo.
Ah, samo PMS je bil!
A meseci so tekli in občutki so se še kar pojavljali – tokrat pa niso bili več vezani na moj cikel.
Nato pride še
- močna jeza,
- tiščanje v trebuhu in
- utrujenost mišic – pa sploh nisem nič telovadila!
Kaj the fu*k se dogaja z manoo?!?!
Potem pa me zadane stavek od Brené Brown:
»Če svojo pristnost zamenjaš za varnost, se ti lahko zgodi naslednje: anksioznost, depresija, motnje hranjenja, zasvojenost, bes, obtoževanje, zamere in nerazložljivo žalovanje.”
O šiiitt!
Strah me je bilo! Strah me je bilo zame!
Iskala sem namreč varnost v:
- ljudeh, ki niso več v mojem življenju,
- lokacijah, ki niso več del mojega zemljevida,
- situacijah, ki niso več del mene!
Zato pa so cela tesnobna in besna!!
Fak!
Avtentičnost!!! Samo bodiiii tiiiii!!! sem kričala na ves glas in obrnila pozornost nazaj vase.
Anksioznost sem v pristnost preoblikovala s pomočjo meditacij v gibanju, ki te jih bom naučila v novem programu Celestialni oddih.
Vabljena, da se mi pridružiš in s pomočjo meditacij v gibanju “zaplešeš” na svoji ORIGINALNI poti, ki je zapisana samo zate!
‼️ Promo prijave se zaprejo že čez 3 dni, pridruži se sedaj.
